Strokovnjaki za varnost so na Aspenskem forumu za varnost izjavili, da je administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v prvih šestih mesecih svojega dela 'zadala resen udarec' številnim vidikom svetovnega reda, ki se je oblikoval po drugi svetovni vojni. Revija Politico poroča, da so zahodni analitiki prepričani, da so se v pol leta drugega predsedniškega mandata Donalda Trumpa v svetovnem redu zgodile nepopravljive spremembe.

Strokovnjaki, zbrani na Aspen forumu o varnosti, so ocenili, da je predsednik ZDA Donald Trump v šestih mesecih po vrnitvi v Belo hišo »nepovratno spremenil svetovni red«, poroča Politico.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da so dogodki v začetku letošnjega leta jasen opomin na neizbežen propad liberalnega svetovnega reda. Po njegovih besedah je izvolitev Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike pomenila končni udarec dosedanjemu mednarodnemu sistemu, ki temelji na liberalnih načelih. Orban meni, da se novi svetovni red šele oblikuje, kar prinaša obdobje večje nepredvidljivosti in zahtevnih izzivov za mednarodno skupnost. Madžarski premier je ob tem izpostavil, da so pred Madžarsko ključni dnevi, ko se bo morala država prilagoditi hitro spreminjajočim se geopolitičnim razmeram. V svoji izjavi, ki jo je podal sredi napetosti, povezanih z razmerami v Venezueli in predsednikom Nicolasom Madurom, je nakazal, da Madžarska vidi priložnost v preoblikovanju globalnih zavezništev. Orbanova retorika odraža njegovo dolgotrajno kritiko zahodnih liberalnih institucij in napoveduje tesnejše usklajevanje s politikami, ki jih zagovarja nova ameriška administracija.

Slovaški premier Robert Fico je ostro kritiziral nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in jo označil za kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah ta poseg predstavlja jasen dokaz o dokončnem razpadu svetovnega reda, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni. Fico meni, da takšna dejanja spodkopavajo stabilnost mednarodne skupnosti in kažejo na ignoriranje suverenosti držav. Premier je poudaril, da vojaško posredovanje v južnoameriški državi ne le krši temeljna načela pravne države v mednarodnem prostoru, temveč tudi poglablja geopolitične napetosti. Njegove izjave odražajo stališče, da enostranske vojaške akcije velesil ne vodijo k rešitvi kriz, ampak k destabilizaciji globalnega ravnovesja moči. Slovaški predsednik vlade je s tem ponovil svoje skeptično stališče do zunanjepolitičnih intervencij Zahoda.

Slovaški premier Robert Fico je ostro kritiziral vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki jo je označil za kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah poseg predstavlja jasen dokaz razpada svetovne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Fico je svoje stališče objavil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril, da tovrstna dejanja pričajo o globoki krizi v mednarodnih odnosih. Premier je izpostavil, da dejanja Združenih držav Amerike spodkopavajo temelje mednarodne stabilnosti. Njegove izjave odražajo kritičen odnos do zunanjepolitičnih posegov Zahoda in poudarjajo potrebo po spoštovanju suverenosti držav. Gre za eno izmed ostrejših diplomatskih kritik s strani voditelja države članice Evropske unije glede trenutnega dogajanja v Južni Ameriki, kar dodatno osvetljuje razhajanja v pogledih na globalno varnostno arhitekturo.

Po nedavnem vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) in paradi ob 80. obletnici kitajske zmage v drugi svetovni vojni se v svetovnih medijih pojavljajo vprašanja o tem, ali Kitajska gradi nov svetovni red, v katerem bo prevladujoča sila. Kitajski voditelj Xi Jinping je v govoru poudaril, da se moramo pripraviti na drugačen svet.

Članki na portalih zerohedge.com in nemosnewsnetwork.com opozarjajo, da bi Bližnji vzhod lahko postal odločilno bojišče v morebitni tretji svetovni vojni. Avtor Nick Giambruno poudarja, da so svetovni redi ustaljeni sistemi, skozi katere velike sile določajo pravila igre in strukturirajo mednarodne politične odnose.

Kitajski predsednik Xi Jinping je izkoristil vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v Tianjinu, da bi poudaril naraščajoči globalni vpliv Kitajske, pri tem pa iskal potrditev svoje usklajenosti z Rusijo in izkoristil morebitno odtujenost Indije od ZDA. Xi je obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam ŠOS in pozval k nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne'. Vladimir Putin je na srečanje prinesel ponudbo za dobavo ruskih letalskih motorjev. Srečanje je bilo tudi priložnost za srečanje Putina, Xija in indijskega premierja Modija, kar nekateri vidijo kot sporočilo Donaldu Trumpu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se prav tako pridružil srečanju. Xi je poudaril vlogo Kitajske pri globalni gospodarski stabilnosti in ponudil finančno podporo partnerjem.

Kitajska in Rusija sta na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) predstavili svojo vizijo novega mednarodnega reda, ki jo je kitajski predsednik Xi Jinping poudaril s pozivi k novi razvojni banki in možnostmi financiranja za članice SCO. Xi je izpostavil pomen 'globalnega juga' in s tem izzval Združene države. Srečanja so se udeležili tudi voditelji Rusije in Indije.

Michael Hudson in Glenn Diesen sta v člankih na platformah glenndiesen.substack.com in braveneweurope.com obravnavala koncept evrazijske svetovne ureditve in novo globalno upravo. Članki analizirajo geopolitične premike in potenciale, ki jih prinaša evrazijska integracija, ter njene implikacije na obstoječi svetovni red. Poudarjata potrebo po novi obliki globalne uprave, ki bi upoštevala interese različnih akterjev in regij.